Fran MilÄinski Skavt Peter

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

�e si zemljepis vpra0 an, zemljepisje odgovarjaj in ne res-
nico! Kadar bo0 vpra0 an resnico, tedaj odgovarjaj resni-
co! Pa te ne bo nikdo izpra0 eval resnice za resnico si
0 e premlad. Glej ga, mokronosarja! Sedi! Oziroma stoj,
48
SKAVT PETER
BESeDA
se bova 0 e midva pomenila nekoliko iz ,Zgodbe ! Po-
vej mi, kdo in kaj je bil Gedeon?�
Skavt Peter je slutil svojo zlo usodo in je klavrno od-
govoril: �Gospod katehet ste povedali ...�
�Ne vpra0 am te, kaj sem povedal jaz, nego te vpra-
0 am, kdo in kaj je bil Gedeon?�
Skavtu Petru ni dalo, da bi zatajil resnico, in je pove-
dal: �Na svoje o�i nisem videl Gedeona, na svoja u0 esa
ga nisem sli0 al, zato sam ni� ne vem o njem. V ,Zgod-
bah stoji zapisano na strani 84 ...�
�Kdo te je vpra0 al, kaj stoji v knjigi! Sedi! Cvek! �e v
razredno knjigo te vpi0 em, �akaj me!� in je gospod ka-
tehet hitro odprl kateder pa so s katedra padla o�ala in
tobakira in robec, ki so le�ali tam 0 e od prej0 nje ure.
O�ala so se razbila, tobak se je stresel. Razred pa je drvel
iz klopi, da pobira, pa je neusmiljeno pri�el kihati in en
basovski glas je dejal, da je to Gedeonov me� in kazen
bo�ja. Nato ni bil v razrednico vpisan le skavt Peter, ne-
go mu je dru0 �ino delal ves razred.
O napredovanju skavta Petra v resnici in njegovem
nazadovanju v 0 oli sta zvedela tudi mila mu majka in
di�ni mu o�a.
Pa se je zgodilo, da je skavt Peter prijaznega pomla-
danskega dne razkladal o�etu in so mu �arela lica, da
bodo skavti leto0 nje poletje taborili na otoku Krku in
kako da se veseli morja, nikdar da ga ni 0 e videl, in va-
49
SKAVT PETER
BESeDA
lov in parnikov in pomaran�nih dreves in rib in fig, ki
rastejo tam, in bo s seboj nesel tjakaj ri�a in sladkorja in
�aja za 0 tiri tedne in zobno krta�ko in dve limoni in ob-
veze in skicirko in �okolado in obli� in sveder in no� in
klobaso ...
�Stop!� ga je ustavil o�a. Resno je guban�il �elo in
majal je ko0 ato glavo: potem je dejal, da ni lepo in da ga
boli, da mu rodni sin tako malo spo0 tuje resnico, ki je
bo�ja h�i; tega da se ni nadejal od njega, tem manj, ko
je skavt.
Nepri�akovane o�etove besede so presunile skavta
Petra. O�a pa je nadaljeval: �Ne razunem te, moj sin!
Kako se drzne0 in govori0 o leto0 njem poletju, ko ga 0 e
nisi do�ivel in ne ve0 , ali bo. Tudi otoka Krka nisi 0 e vi-
del na svoje o�i kako more0 karkoli o njem trditi brez
greha zoper resnico? Resnica je zgolj ta, da ne ve0 , ali je
sploh Krk in ali 0 e bo poleti, ako bo sploh poletje. Skavt
naj vedno govori resnico! In morje in otok kje si ju
videl? Ali in kdaj si se prepri�al na svoje o�i, da je mor-
je in da je morje ba0 pri Krku, ako je sploh Krk na sve-
tu, in da so na morju parniki in ribe in fige in pomaran-
�e? Ha?�
�Toda, o�a!� je vzkliknil skavt Peter in je bil ogor�en.
�Stop!� ga je ustavil o�e in okoli ust so mu igrale gu-
be. �Ni� toda! Vem, da nekateri profesorji in take vrste
ljudje trd�, da sta morje in Krk in da uspevajo tamkaj
50
SKAVT PETER
BESeDA
fige in ribe in pomaran�e in parniki; tudi vem, da se
dobe knjige, kjer je vsa ta re� razlo�ena in natisnjena.
Toda skavtu je zakon edinole �ista resnica in ne to, kar
profesorji u�e in knjige. Ne spodobi se skavtu, da govo-
ri, o �emer se ni prepri�al sam. Torej uveri se najprej na
svoje o�i, potem bo0 smel tja!�
Skavt Peter je dejal: �Kako se naj uverim na svoje o�i,
�e ne smem prej tja?� Potem je prijel o�eta za rokav:
�O�a, ti mi nagaja0 !�
O�e se je za�udil: �Kaj, ali se da z resnico tudi naga-
jati? Pa ne, da tudi ti nagaja0 z resnico in tako lovi0 cve-
ke? Kaj? Glej ga pti�a!�
Pa je skavt Peter sprevidel, da ka�e nekoliko odnehati
pri resnici in je odnehal.
51
SKAVT PETER
BESeDA
Morski volk
kavt Peter je neutrudno in tudi z nezasli0 anim uspe-
Shom napredoval v skavtskih vrlinah.
Koristen je bil vsak dan; ako ni mogel druga�e, se je
vsaj postavil v sonce, da je senco delal cvetki v travi ali
kamnu v kolovozu. In nikdar se ni pripetilo, da ne bi v
�epu imel kvart, da so slu�ile bratom skavtom v korist-
no razvedrilo. Bil je hkrati 0 tedljiv, pa je bil kvarte na-
pravil sam in so se koristno poznale tudi z druge strani.
Tako so bili bratje skavti obvarovani neprijetnih prese-
ne�enj.
Bil je marljiv. O izredni njegovi marljivosti je z grozo
pripovedovala vsa ulica. �e o polno�i je vstajal in si pri
odprtih oknih prste uril na goslih. Zavzeto so mu odgo-
varjale ma�ke, psi in petelini. In je 0 el po vsej ulici ogor-
�en glas, da je tolik0 na marljivost prevelika in mu bo v
0 kodo na telesu in zdravju, in so resni�no bili tiste dni
skavtu Petru ve�krat v nevarnosti kodri, u0 esa in hrbet,
kadar se je prikazal sosedom. Skrbni o�a mu je svetoval,
naj hvalevredno svojo polno�no marljivost raj0 i posve-
ti manj hrupnemu kr0 �anskemu nauku ali ra�unstvu,
gosli pa naj prelo�i na drugo uro, ki bo manj nevarna
52
SKAVT PETER
BESeDA
zdravju in telesu. Nato je skavt Peter odnehal in ni ve�
vstajal o polno�i.
Tudi silno vljuden je bil, kakor to zahteva �etrti skavt-
ski zakon. Ni bil tak0 en kakor nekateri tovari0 i neskavti,
ki jim preradi slu�ijo odurni izrazi, npr. �Oslinil te bom
in v tla zabil do u0 esa!� ali pa �O�ebulil te bom po bu- [ Pobierz całość w formacie PDF ]

Wątki