[ Pobierz całość w formacie PDF ]
spremljevalca sta menjala svoji nalogi ter Rogulin se je
pridruÏil mali baronici.
»Kdo bi mislil, da ste vi kot najmlaj0 a najmirnej0 a?«
reãe ji nalahko, kakor se govori z dekleti, o katerih ãlo-
vek ne ve, bi li jih pri0 teval otrokom ali pa odraslim.
»Zaradi tete, ona ne more urneje stopati, oh, jaz bi
lahko tekla, ne verujete?«
Vinko se nasmehlja. Kar ugleda 0 opek v njenih rokah,
katerega je nosila Ïe od jutra s seboj, in domisli se pri-
like, ko mu ga je obljubila. Takoj pravi:
»Baronica, ali se ne spominjate Ïe obljube, meni
dane? Pomislite zadnjiã na vrtu na Îerinjah!«
Anica na tla gledaje odgovarja na pol resno, na pol
veselo:
68
NA ÎERINJAH
BESeDA
»O, gospod Rogulin, morda imam jaz bolj0 i spomin
za to, kar obljubim, nego vi. Dejali ste, da pridete danes
po 0 opek, a ni vas bilo do sedaj!«
Rogulin je bil malo v zadregi. Poznal je dovolj Ïenske
znaãaje, tako da so ga dekliãine besede nekoliko osup-
nile.
»Torej je ta 0 opek zame, baronica? Dajte mi ga, pro-
sim.«
»Pravzaprav ga ne zasluÏite, pa ker je obljubljen, naj
bo, tu ga imate,« reãe deklica in mu ponudi zardelega
lica mali 0 opek roÏic.
Rogulin ga pripne na slamnik. Govorila sta dalje o
vsem, o ãemer se govori s 0 estnajstletnim naivnim de-
kletom: o povestih, o penzionatu, o njenih prijateljicah,
o plesu, kateri Anici, kakor je dejala, ni bil niã pov0 eãi,
o njeni nekdanji uãiteljici, katero je 0 e vedno tako ljubi-
la, in o drugih reãeh in Vinko ni pazil, da med urnim
brbranjem jako hitro mineva pot, kateri jih je naenkrat
privel do stare razvaline, kamor so bili namenjeni.
69
NA ÎERINJAH
BESeDA
XI
ed kamenjen, ki se je bilo v teku let odru0 ilo s si-
Mvega zidovja, je bil vzrastel ko0 at hrast in okoli
njega je tla pokrival debel mah. Krasen razgled se je od-
piral s tega mesta na 0 irno radoveljsko dolino in na se-
verne gore, za katerimi so v jasni daljavi kvi0 ku kipeli
beli vrhunci sneÏnikov.
Bilo je Ïe pozno dopoldne in navzlic prej0 njemu de
Ïevnemu vremenu precej gorko,
Vsa druÏba je zato posedla v gosto senco starega
hrasta in od tu radovala se krasnega razgleda, ki se je
odpiral oãem.
Dve slugi sta prinesli za potnike, ãesar je bilo treba za
okrepãanje, in v veselem razgovoru ter med razliãnimi
igrami, katere je uvel Gernau, potem ko so se vsi Ïe na-
veliãali obãudovati krasno okolico, minila je hitro ura za
uro.
Baronica je od0 la naposled, kakor je dejala, po hribu
roÏe nabirat in tudi grofica Veronika je hotela malo na
sprehod. Rogulin jo spremi. Gernau si je rezal umetno
palico in ostal pri teti Ameliji.
70
NA ÎERINJAH
BESeDA
Za razvalino se je priãelo gosto borovje, ki se je raz-
tezalo po griãu naprej v majhno dolinico, katera je reza-
la holm od drugega hribovja onkraj razvala.
Po stezi, ki je menda sluÏila samo pastirjem in pa vãa-
si kakemu lesarju, ki je tu morda tihotapil, sta Vinko in
grofica 0 la drug za drugim, saj steza je bila za hojo v0 tric
preozka.
»Ali ne ãutite, da nareja pogled na takov gost borov
les nekov ãuden, skoro otoÏen vtis,« povpra0 a Veronika
med pogovorom, v katerem sta se menila zlasti o takih
stvareh, ki jih je kazala okolica.
»Da, grofica, res je, pa to se godi povsod, kjer gleda
oko enobarvnost. Borov les ni kriv tega, da ne vidimo
niãesar, nego velik sivozelen prostor in nad njim dviga-
joãe se nebo. Ko bi rasle med tem borovjem smreke in
rastlo hrastje ter z razno barvo svojih ko0 atih vej daja-
lo nekoliko razlike vsej naturni sliki, obviselo bi na0 e
oko na njih in vtis cele podobe bi bil ãisto drug. Pu0 ãava,
ukrajinska stepa, mirno morje nas dela otoÏne; ako pa
pogledamo z gore v daljno niÏavo, kjer se vrsti vasica za
vasjo, griã za griãem, gozd za njivo, ni mogoãe, da bi
celota enotno in enakomerno na nas vplivala, in vtis
posameznih stvari bode vedno drugaãen. Enakomer-
nost pa je otoÏna ali pa dolgoãasna.«
Rogulin je pri teh besedah v Ïivem govoru pri0 el ne-
hote na stran grofice in korakal poleg nje, dasiravno so
71
NA ÎERINJAH
BESeDA
mu skrajne veje tik pota rastoãih dreves potegovale pre-
ko lica, ko je stopal poãasi s svojo spremljevalko naprej.
Veronika je pazno poslu0 ala. »Da, prav ste rekli, isto
sem Ïe ãutila,« reãe in postane nekoliko. »Pa glejte, od
tukaj se vidi vsa enobarvna dolina in, kamor oko sega,
sivozeleno borovje. Le tam doli v zakotju se vzdiguje
proti nebu star hrast, edini daleã okrog, kakor bi bil tu-
jec na lastni zemlji. Glejte, kako lepo ga obsvetljuje po-
poldansko sonce ali ni to krasna slika?«
»Krasna pa lep0 a in hvaleÏnej0 a poetu nego slikar-
ju! Pesem bo dala sama sliko in komentar k njej, ki
vzbuja fantazijo bralãevo barve pa bodo to uãinile
mnogo teÏe. In koliko pove lahko poet z malimi beseda-
mi: hrast sam med borovjem! In takoj vam pripelje fan-
tazija analogijo: âlovek sam med tujci! Sam! Ali ni to del
one nesreãe, onega zla, ki plava nad ãlove0 kim srcem
in katero marsikdo ãutiti mora, dasi ga ne izku0 a, blagor
temu, saj njemu nosi to gorje le svojo idealno stran. In
to ste tudi morda Ïe ãutili, grofica? A realne istinitosti
njegove 0 e niste izkusili.«
»In vi?«
»Jaz sem jo, ko sem pri0 el sam med svet in ostal leta
in leta sam.«
»Povejte mi to, kako,« reãe ona s takim glasom, da je
bilo teÏko odbiti. In on je morda moral govoriti.
72
NA ÎERINJAH
BESeDA
»Manjkalo mi najpotrebnej0 ega ni; ko nisem imel, za-
sluÏil sem; pa nihãe me ni umel, da vse to, kar je ãloveku
za vsak dan treba, meni vendar 0 e ni vse. Iskal sem pri-
jateljev, iskal ljubezni saj prej jih nisem mogel ime-
ti, in ljubezen je bila z materjo pokopana pa na0 el
nisem nikdar zaÏelenega. Tako se je prevlekel ves moj
mladostni idealizem po bridkih izku0 njah, ki sem jih
uÏil, z nekovo trdo realistiãno skorjo in dejal sem, do-
bro je tako; sedaj bo0 imel mir raãunal bo0 a ne
sanjal. Pa zastonj! In naposled ãemu vam pripovedu-
jem to?«
Pri0 la sta bila na majhen prostor v dolinici, kjer je ras-
lo vi0 je in starej0 e drevje in kjer je uti0 il debel mah vsa-
ko stopinjo. Tako tiho je bilo okrog.
Pri zadnjih besedah Vinkovih postala je grofica in
ko je obrnila oko v govornika, izrazil se je v njem nekov
mehak ãut, ki mu je podajal ãaroven kras.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
© 2009 Nie chcÄ™ już wiÄ™cej kochać, cierpieć, czekać ani wierzyć w rzeczy, których nie potwierdza życie. - Ceske - Sjezdovky .cz. Design downloaded from free website templates